Medvedke še niso našli, včeraj prišlo do še enega bližnjega srečanja

Pred dnevi je medvedka napadla in huje poškodovala 59-letnico na območju Škofljice, kasneje se je izkazalo, da je pred tem napadla in opraskala tudi sprehajalca.

Predsednik lovske zveze Alojz Kovšca je povedal, da se je včeraj v okolici Preserja zgodilo še eno bližnje srečanje z medvedko, ki pa se k sreči ni končalo s poškodbami.

"Možakar se je pravi čas umaknil, je pobegnil. Očitno gre za isti primerek, saj je medvedka že od daleč hrulila in je bila grozeča," je povedal.

Premika se proti Preserju, prebivalci Rakitne naj bodo pozorni

"Medvedka se premika, počasi že poznamo smer premikanja, lovci pa jo čakajo in so v pripravljenosti," je povedal Kovšca in dodal, da se trenutno premika proti Preserju. Prebivalci spodnje Brezovice in Rakitne naj bodo tako pozorni in previdni.

Pojasnil je, da skušajo medvedko izslediti na čim bolj miren in tih način, da ne bi razburili še ostalih medvedov. "Sicer bomo lovili vse medvede na območju, ker bodo vsi razburjeni," je pojasnil.

Je šlo v vseh treh primerih za isto medvedko? "Tega 100-odstotno ne moremo trditi, vendar pa glede na izjave očividcev tako sklepamo," je povedal, a dodal, da so izjave očividcev lahko problematične, saj si medveda običajno le bežno ogledajo, ker želijo čim prej stran.

"Ker ljudje živali ne poznajo dobro, ne znajo oceniti velikosti ali spola, zato je to težko. Ne bomo kar streljali na vse kosmato, kar vidimo v gozdu. Treba bo ugotoviti, ali gre res za isto žival. To se bo med lovom hitro ugotovilo, ker bo, takoj ko nas bo opazila, postala agresivna in takrat lahko odreagiramo," je pojasnil.

Koliko mladičev ima, ni znano, a bodo ustrelili tudi njih

Tudi na vprašanje, koliko mladičev ima medvedka, ni jasnega odgovora. "Od poškodovane gospe, katere življenje je ogroženo, gospoda, ki je bil lažje poškodovan, in moškega, ki se je z medvedko srečal nazadnje, smo dobili različne podatke," je povedal.

Pojasnil je, da lahko ljudje hruljenje in rjovenje medveda razumejo kot napad, čeprav se je medved samo prestrašil in umaknil.

Ne glede na to, koliko jih je, pa bodo tudi mladiče odstrelili. "Če mladiče pustimo pri življenju, jih bodo pobili drugi medvedi ali pa bodo poginili od lakote. Če mladiče ujamemo žive, pa bo njihovo življenje nekje za rešetkami," je razložil Kovšca.

Kot pravi, mladič namreč sam ni sposoben preživeti in bi ga moral hraniti človek. "Ko se medved navadi na človeka, pa ga ne smemo nikdar več spustiti v naravo, ker se bo ljudem vedno približal, saj bo pričakoval hrano. Če hrane ne bo dobil, bo napadel. Taka žival je torej, takoj ko se na kakršen koli način sreča s človekom, obsojena na smrt," je dejal.

Tudi primeri, ko so medvede izvažali v druge države, niso bili vedno uspešni. "Medved, ki smo ga peljali v Španijo v Pireneje, tam, ker je bilo okolje rahlo drugačno, ni znal poiskati hrane. Da je preživel, je napadel ovce in potem so ga Španci ubili," je povedal in poudaril, da so ti poskusi sicer hvale vredni, a da se za žival vedno končajo klavrno.

Bolje se mu zdi, da mladiči hitro končajo svojo pot, kot da životarijo v kakšnem azilu. "To se mi ne zdi pošteno. Četudi se ljudem zdi, da so to veliki prostori, mi tako velikega prostora, kot je svoboda, tem živalim ne moremo zagotoviti," je dejal.

Pravilo za lov: imaš eno možnost, potem pa se začnejo hude težave

Zanimalo nas je, kako pravzaprav poteka lov za medvedom. "Navodilo lovcem je, da lovimo samo medvede, ki se približajo naselju ali človeku in kažejo znake agresivnosti," je pojasnil predsednik lovske zveze.

Če bi medveda ustrelili, ta pa bi zbežal v gozd, bi bilo to izjemno nevarno. "Smrtno ranjena zver je dvakrat bolj nevarna kot sicer. Medvede praviloma lovimo s prež in nikoli en sam lovec, vedno sta dva. Če žival ne umre takoj, tako lahko odreagira tudi drug strelec," je razložil. Na ta način ščitijo drug drugega.

Poleg tega medveda praviloma ne lovijo s tal, ustrelijo ga, ko si ga lahko dobro ogledajo in ko se pravilo obrne, da ga lahko usmrtijo takoj. "Pravilo za lov medveda je takšno: imaš eno možnost, potem pa se začnejo hude težave," je povedal.

Kot pravi, medved človeka zazna prej kot človek medveda. Lovci se zato tudi premikajo izključno podnevi, ponoči čakajo v zasedah na lovskih prežah. "Ponoči se ne premikamo, ker ima medved veliko prednost. On ponoči vidi, mi ne. Če se uporablja nočne merilne naprave pa je omejen vidni kot. Gibanje ponoči bi bilo zelo nevarno početje," pravi Kovšca.

"Ponoči nimaš realne možnosti, da bi ob srečanju preživel. Medveda tako hitro ne vidiš, nameriš in ustreliš, kot on tebe pokonča," je dodal.

"Medved ni plišasti medo, giba se kot duh, je hiter"

"Ljudje si res slabo predstavljajo, kaj medved je. To ni nekakšen plišasti medo, ki taca, giblje se kot duh, je hiter in učinkovit. Zazna te, počaka, da prideš mimo in takrat napade," je povedal in poudaril še, da se ponoči noben normalen človek ne giblje v gozdu, saj so takrat medvedi aktivni in iščejo hrano. "Takrat smo mi plen, ne oni," je dodal.

"Medved je plemenita in lepa žival - dokler je v naravi, dokler ne pride do srečanj z nami. Če so ta srečanja nasilna, se za medveda vedno slabo končajo," je sklenil.